| 
  • If you are citizen of an European Union member nation, you may not use this service unless you are at least 16 years old.

  • Finally, you can manage your Google Docs, uploads, and email attachments (plus Dropbox and Slack files) in one convenient place. Claim a free account, and in less than 2 minutes, Dokkio (from the makers of PBworks) can automatically organize your content for you.

View
 

Stran z vprašanjem S 4, kjer objavite svoje odgovore

Page history last edited by Damjan Erhatič 8 years, 6 months ago

S 1, BIC Živilska šola Ljubljana

Odgovor:

1.1 ZGRADBA KOŽE

Koža sestoji iz vrhnjice, usnjice in podkožja. Meja med vrhnjico in usnjico je valovita. Podaljški usnjice segajo med ugreznine vrhnjice kot papile, ki so osnova kožnega vzorca.

 

Vrhnjica:

Vrhnjica je zgornja, biološko najaktivnejša plast kože, saj je sestavljena iz celic, ki opravljajo najrazličnejše naloge. Celice so urejene v več plasti, ki jih lahko delimo v dva dela:

-          zunanja rožena plast: iz mrtvih poroženelih celic, ki se luščijo in odpadajo.

-          notranja zarodna plast: iz živih delečih se celic, ki obnavljajo roženo plast.

 

Usnjica:

Je zgrajena iz čvrstega, prožnega vezivnega tkiva. Med kolagenskimi in elastičnimi vlakni se prepletajo krvne žilice, številni živčni končiči in čutilna telesca. V usnjici ležijo tudi številne žleze lojnice in znojnice ter lasni mešički z lasnimi koreninami.

 

Podkožje:

Pod usnjico je globoka plast tkiva, imenovana podkožje. Ta plast je v glavnem iz rahlejšega vezivnega tkiva kot usnjica. V njej potekajo debelejše žile in živci.

 

1.2 MELANOCITE

Melanociti so razvejane celice v zarodni plasti povrhnjice, predstavljajo 5-10 % celic. Na kvadratnem milimetru  kože se nahaja med 1000 do 2000 melanocitov.  Vsebujejo specifične, z membrano obdane organele, imenovani melanosomi, kiizločajo melanin,

ki daje barvo koži, lasem in očem. Barva kože je odvisna od števila in velikosti melanosomov in ne od raseter spola. Melanin  v obliki kapice pokriva zgornji pol jedra in na ta način ščiti jedrno DNKpred škodljivim učinkom UV žarkov.

 

2. SONČNI SPEKTER                                                                                                              

 Le približno 47 % sončnih žarkov pride do zemeljske površine, saj se veliko svetlobe na poti odbije (od zračnih molekul, oblakov) in absorbira. Odboj žarkov imenujemo albedo.

Pri sončnem spektru je kot biološki poudarek treba omeniti sledeče žarke:

2.1. UV ŽARKI

UV-svetlobo delimo na žarke tipov UV-A, UV-B in UV-C. Nevarne UV-C žarke vsrka atmosfera in ne dosežejo površine zemlje. Sestava in moč žarkov UV-A in UV-B nista vedno enaki in sta odvisni tudi od dnevnega in letnega časa, onesnaženosti zraka, zemljepisne širine položaja, moči odboja žarkov (sneg, voda ...)

3. SONČENJE
3.1 KAKO PORJAVIMO?
Naša koža se pred škodljivimi učinki UV sevanja brani s tvorbo kožnega pigmenta melanina, zaradi česar po izpostavljanju soncu porjavimo. Z namernim izpostavljanjem soncu (sončenje), pa tudi ob nenamernem izpostavljanju UV sevanju prihaja do poškodb v celicah zarodne plasti vrhnjice, ki se delijo. Ta plast je ključna za obnavljanje kože. Hkrati se kot odgovor na UV stimulacijo melanocitov poveča tvorba melanina, ki se odlaga v epitelijskih celicah vrhnjice. Ob preraščanju epitelijskih plasti z več melanina koža potemni. Temno obarvan melanin v epitelijskih celicah absorbira UV sevanje in celice vsaj delno varuje pred dodatnimi poškodbami. Porjavelost kože se razvije postopno, saj je potreben čas, da se ustvari melanin in v procesu obnavljanja vrhnjice to prerastejo temneje obarvane plasti. Porjavelost kože torej pomeni, da je v koži že prišlo do škodljivih sprememb, te pa se z leti kopičijo in se lahko šele mnogo pozneje izrazijo v obliki bolezenskih sprememb kože.
Čas sončenja:
Ne izpostavljamo se soncu med 11. in 16. uro. Vsaj 30 minut preden gremo na sonce na suho in čisto kožo nanesemo pripravek za sončenje s primernim zaščitnim faktorjem, nanos pripravka večkrat na dan ponovimo.

3.2. POŠKODBE

Poškodbe kože, ki nastanejo pri prekomernem sončenju niso posledica delovanja toplote, zato

ne gre za tipične opekline. Poškodbe so videti kot:

- rdečica, oteklina, vse to spremlja bolečina,pekoč občutek in povišana temperatura kože. V koži se sproščajo snovi, ki povzročajo vnetje. Reakcija nastane približno pol ure po sončenju in je najmočneje izražena šele po 12 do 24urah. Prav ta zakasnela reakcija nas lahko zavede, da se ne umaknemo s sonca pravočasno. Znaki vnetja minejo v 4 do 7 dneh. Uničene kožne celice se v nekaj dneh odluščijo in koža se obnovi. Lahko pa ostanejo trajne posledice.

-Pri dolgotrajnem prekomernem izpostavljanju soncu se koža ne more več v celoti obnoviti, v koži nastajajo zadebelitve in postane izsušena.Govorimo o pospešenem staranju kože. Značilni klinični znaki, ki kažejo na prezgodnje staranje kože so suha, usnjata in nagubana koža, pogosto so opazne nepravilne pigmentacije. Te spremembe so posledica strukturnih sprememb v povrhnjici in usnjici kože.

-Kadar je teh poškodb preveč in se okvari tudi celični dedni material, lahko pride do kožnega raka.

-Zelo pogosto se srečujemo tudi s preobčutljivostjo na sončne žarke, čemur pravimo alergija na sonce. Reakcija je običajno bolj izražena spomladi in v začetku poletja, potem pa se koža deloma prilagodi soncu.

 3.3 ZAŠČITA

 

Varovalne pripravke za sončenje razvrščamo po stopnji zaščite, ki jo nudijo in izražamo s sončnim zaščitnim faktorjem (SPF – sun protection factor). SPF pove kolikokrat dlje ščiti kožo pripravek pred pojavom prvih znakov eritema (pordelosti) v primerjavi z nezaščiteno kožo.

Ločimo tri skupine izdelkov glede na vrednost SPF in sicer:

* pripravki z minimalno varovalno sposobnostjo (SPF 2–12),

* s srednjo varovalno sposobnostjo (SPF 12–30) in

* z visoko varovalno sposobnostjo (SPF 30 ali več).

 

 

Uporaba zaščitnih sredstev lahko zmanjša stopnjo tveganja za nastanek aktiničnih keratoz (AK) in nemelanomsih kožnih rakov (NMKR). Prav tako se je redna uporaba zaščitnih sredstev pokazala kot stroškovno učinkovita pri preventivi NMKR in AK. Mehanizem, preko katerega zaščitna sredstva zmanjšajo karcinogenezo, bi lahko vključeval zaščito pred z UV sevanjem povzročenim upadom števila epidermalnih antigen predstavitvenih celic.

Povezava med nastankom melanoma in uporabo zaščitnih sredstev pa ni tako nedvoumna. V preteklosti je veljalo prepričanje, da uporaba zaščitnih sredstev lahko poveča tveganje za nastanek melanoma, vendar nekatere novejše študije niso uspele dokazati morebitnih povezav. Kljub temu, da je zaščita pred soncem priporočljiva, so z zaščitnimi sredstvi povezani ugodni vplivi različni in vprašljivi predvsem zaradi vloge različnih genetskih dejavnikov pri razvoju melanoma. Ravno ta kompleksna  narava nastanka melanoma bi lahko delno pojasnila nejasne in negotove povezave med uporabo sredstev za zaščito pred soncem in nastankom melanoma.

Mikropigmentni izdelki za zaščito pred soncem ne vsebujejo kemičnih filtrov za zaščito pred soncem. Zaščita pred UVA- in UVB-sevanjem se doseže z odbijanjem svetlobe od najdrobnejših mineralnih delcev (titanov ali cinkov oksid). Zaradi velikosti drobnih delcev se na koži ustvari zaščitna prevleka, ki jo v izdelkih z visokim zaščitnim faktorjem (> 15) zagotavlja le visok delež mineralnih pigmentov v izdelku. Zaradi tega lahko pride do tako imenovanega »belega učinka« na vaši koži, ki kaže enakomerno razporeditev in visoko raven zaščite. S prhanjem z običajnim gelom za prhanje to prevleko z lahkoto odstranimo.

PABA in oksibenzon sta najpogostejša fotoalergena v uporabi krem za sončenje, o alergenosti avobenzona, sulisobenzona, oktinoksana in padimata O pa je manj poročil.

 

 

Kaj je alfaglukozilrutin (AGR)? Kakšen je učinek te sestavine?

To je snov, ki kožo ščiti pred alergijo na sonce in se pridobiva iz dreves sofora: alfaglukozilrutin (AGR), na novo patentirani antioksidant, je derivat naravnega flavonoida rutina, ki ga pridobivajo iz drevesa sofore. Z glikozilacijo na mestu alfa je bilo mogoče povečati topnost in s tem biorazpoložljivost ob lokalnem nanosu. AGR je v kombinaciji s širokopasovnim sistemom filtrov (ZF 15 in ZF 25) in vitaminom E sestavina formule za zaščito pred alergijami na sonce. V kliničnih študijah so pokazali, da lahko izdelki za zaščito pred soncem z aktivno zaščito celic in vitaminom E občutno zmanjšamo simptome polimorfne fotodermatoze.

Salicilati, ekamsul in anorganske učinkovine ne prehajajo skozi roženo plast, zato je fotosenzitivnost na te učinkovine neobičajna.

Negativen učinek uporabe krem za sončenje je tudi zmanjšanje vitamina D.

Na trgu so široko dostopna zaščitna sredstva z dodanim sredstvom za zaščito pred insekti (DEET). Hkraten nanos DEET in oksibenzona lahko poveča absorpcijo obeh učinkovin in zmanjša SPF. Medtem ko je za sredstva za sončenje priporočljiv ponoven nanos vsaki dve uri, velja za uporabo DEET večja smotrnost in racionalnost. Tako neskladje v navodilih za uporabo lahko vodi v fotopoškodbe ali v zastrupitev z DEET.

Za veliko zaščitnih sredstev je bilo ugotovljeno, da imajo estrogene učinke. V eni študiji je bilo ugotovljeno, da padimat O, oktinoksat, homosalat in oksibenzon povečujejo in vitro proliferacijo MC7 celic, ki so tumorska celična linija humanega raka dojke. Homosalat in oksibenzon sta pokazala tudi antiandrogeni in antiprogesteronski učinek in vitro. Ostale študije pa so pokazale, da je estrogena aktivnost UV filtrov lahko okrepljena predvsem v kombiniranih izdelkih, čeprav posamezne učinkovine med in vitro testi niso pokazale estrogenih učinkov.
Druga študija pa ni pokazala pomembnih sprememb v količini spolnih hormonov po sistemski absorpciji oksibenzona in oktinoksata po enem tednu uporabe. Kljub temu, da morajo biti UV filtri testirani na morebitne endokrine vplive, še vedno ne obstaja enotno mnenje glede njihove estrogenosti in klinične pomembnosti le-te.

 

 

VIRI:

http://www.inis.si/index.php?id=283#.UJ6XceT891g

http://www.ezdravje.com/si/koza/zgradba/

http://www.soncenje.si/

http://www.zzv-ms.si/si/nasveti/varno-soncenje.htm

http://it.wikipedia.org/wiki/Melanocita

http://sl.wikipedia.org/wiki/Svetloba

https://www.google.si/search?hl=sl&q=svetlobni+spekter&bav=on.2,or.r_gc.r_pw.r_qf.&bpcl=38093640&biw=1366&bih=656&um

 

Obdelava empiričnega dela:

soncenje_rezultati ankete.pdf

 

Sonja, Davor, Urška, Benjamin

 


S 2, Gimnazija Franca Miklošiča Ljutomer

Odgovor:

 

Vrste in vplivi žarkov na človeško kožo ter analiza podatkov.pdf

Anketa sončenje (Dijaki).docx

Anketa sončenje (Starši).docx

Anketa sončenje (Učitelji).docx


 

S 3, Šolski center Krško Sevnica

Odgovor:

 

 

 

 


S 5, Dvojezična srednja šola Lendava

Odgovor:

 

  •  Kako sončenje vpliva na naše telo?

Pozitivni vplivi sončnih žarkov:

-        Omogočijo nastanek vitamina D.

-        Krepijo obrambno sposobnost proti nalezljivim boleznim.

-        Izboljšajo oskrbo tkiva s kisikom.

-        Ugodno vplivajo na krvni obtok.

Škodljivi vplivi sončnih žarkov:

-        Sončni žarki povečajo tveganje za nastanek kožnega raka.

-        UVA sončni žarki pospešujejo staranje.

-        UVB sončni žarki povzročajo nastanek opeklin.

-        Pogosta je preobčutljivost na sonce.

 

  • Kako se lahko zaščitimo pred škodljivimi vplivi sončenja?

Nasveti za zaščito pred soncem

-        Ne izpostavljajte se soncu med 10. in 16. uro, ko je najmočnejše in zato najbolj nevarno.

-        Vsaj 30 minut pred pričetkom sončenja kožo v zadostni količini zaščitite z ustreznim izdelkom za zaščito pred soncem in kasneje vsaki dve uri oziroma po vsakem kopanju.

-        Uporabljajte kvalitetna sončna očala, telo zaščitite z obleko in pokrivalom.

-        Povprašajte farmacevta ali zdravnika, ali pri uporabi vašega zdravila sončenje ni priporočljivo.

-        Kožo negujte tudi po sončenju.

-        Dojenčkov in majhnih otrok ne izpostavljajte neposrednim sončnim žarkom. Sončne opekline v otroštvu povečajo tveganje za nastanek kožnega raka v kasnejših letih. Otroci naj nosijo lahka, svetla oblačila in pokrivala.

-        Izpostavljanje soncu je še posebej nevarno za ljudi s povišanim krvnim tlakom in bolnike po srčnem infarktu.

-        Pijte dovolj tekočine.

 

  • Katere sestavine v zaščitnih sredstvih za sončenje pozitivno oziroma negativno vplivajo na kožo?

Pozitivni učinki:

– Ob pravilni uporabi so sredstva za sončenje učinkovita v preprečevanju akutnih sončnih opeklin in porjavenja. Kot uspešna so se pokazala pri zmanjševanju nekaterih kroničnih učinkov UV sevanja, vključno z imunosupresijo, fotokarcinogenezo in fotostaranjem.

– Uporaba zaščitnih sredstev lahko zmanjša stopnjo tveganja za nastanek aktičnih keratoz (AK) in nemelanomsih kožnih rakov (NMKR).

Negativni učinki:

Poleg zaščitnih dejavnikov imajo sredstva za zaščito pred soncem tudi neželene učinke: kontaktno preobčutljivost, tveganje za pomanjkanje vitamina D in estrogenost.

Uporabo zaščitnih sredstev lahko povzroči zbadajoč in pekoč občutek. PABA in oksibenzon sta najpogostejša fotoalergena.

Ob uporabi zaščitnih sredstev se pojavljajo nesoglasja glede njihovega vpliva na tvorbo vitamina D. Nekateri pravijo,da uporaba zaščitnih sredstev povzroča vitamina D, drugi pa pravijo, da ima dolgotrajna uporaba zaščitnih sredstev minimalne posledice na tvorbo vitamina D oz. jih nima.

– Za veliko zaščitnih sredstev je bilo ugotovljeno, da imajo estrogene učinke. V eni študiji je bilo ugotovljeno,da padimat O, homosalat in oksibenzon povečujejo in vitro proliferacijo MC7 celic, ki so tumorska celična linija humanega raka dojke.

 

 

Dopolnitev. Koga smo anketirali: 30 dijakov, 15-19 let, m in ž; 30 učiteljev, 27-56 let, m in ž; 30 staršev, 38-59 let, m in ž; 30 starih staršev, 66-87 let, m in ž

 

vir: http://www.medenosrce.net/pogled.asp?ID=3683

Lep pozdrav, Ana Maria, Izabella, Timea

 

 

 

 

 

Comments (12)

Irena Vidmar, ŠC Kranj said

at 1:34 pm on Nov 29, 2012

Krško-Sevnica ne čakamo več.

Irena Vidmar, ŠC Kranj said

at 12:07 pm on Nov 29, 2012

Videti je, da bo potrebno povprašati oz. spodbuditi šolo, ki še ni oddala svojega odgovora.

Alenka Gorjan said

at 11:25 am on Nov 26, 2012

Dijakom iz Ljutomera se zahvaljujemo za rezultate ankete. Da bomo lahko ankete med seboj primerjali in oblikovali skupne rezultate in zaključek, prosimo, da nam pošljete tudi podatke, ki ste jih uporabili za izdelavo grafov (lahko tudi v odstotkih). Hvala.

Pozdravček vsem.

Dijakinje SŠFKZ

Damjan Erhatič said

at 10:38 am on Nov 22, 2012

Rezultate ankete vam bomo posredovali v čimkrajšem času. Obljubimo! Hvala za razumevanje!

Alenka Gorjan said

at 8:55 pm on Nov 21, 2012

Navedba virov ni toliko nujna zaradi pomoči pri pisanju, kot pogoj, da lahko nekaj uporabimo v raziskovalni nalogi. Le v strokovni literaturi namreč najdemo podatke, izsledke..., ki so bili znanstveno preverjeni in zato uporabni pri navajanju v raziskovalnih nalogah in predstavitvah. Vse ostalo so lahko tudi špekulacije, zavajanja... (pri nas se dijaki učijo o kritičnem presojanju in uporabi strokovne literature že od prvega letnika naprej - kar pa ni rečeno, da to tudi upoštevajo ;-)).

Pozdravček vsem in ostanite radovedni ;-).

Alenka

Irena Vidmar, ŠC Kranj said

at 8:43 pm on Nov 21, 2012

Vsekakor bodimo pozorni na navajanje virov, ki so vam kasneje pri pisanju poročil v pomoč.

Alenka Gorjan said

at 8:09 pm on Nov 21, 2012

Pozdravljamo še dijake iz Ljutomera :-).

Smo se že zbali, da vas ne bo ;-). Še vedno pogrešamo del odgovora (rezultate ankete). Domnevamo, da jih boste čim prej dodali, da se bomo lahko lotili naše naloge v zadnjih dveh tednih.Mi smo se za vas vsekakor potrudili in se držali v roku zastavljenega vprašanja. Prosimo vas tudi za seznam uporabljenih virov, saj je drugače vaš odgovor za nas neuporaben .-(.

Pozdravček iz Ljubljane.

skupinica SŠFKZ

Irena Vidmar, ŠC Kranj said

at 7:01 pm on Nov 19, 2012

Pozdravljeni! Dogovorjeno je bilo, da vse šole objavljajo svoje odgovore na raziskovalna vprašanja na wiki strani - brez pripenjanja dokumentov word, pdf, ... Na stran so ti dokumenti lahko dodani kot vzorec, primer, zgled, ....
Iz word kopirajte v beležnico (da odstranite oblikovanje) in nato na wiki stran. Tu potem z wiki orodji oblikujete besedilo po želji. lp

Gabriela Zver said

at 6:10 pm on Nov 18, 2012

Pozdravljni!

Pravkar sem opazila objavo in obvestila dijake. Do jutri menda uspemo dopolniti manjkajoče podatke.

LP, gz

Alenka Gorjan said

at 5:48 pm on Nov 18, 2012

Dijake iz Lendave naprošamo, da poleg virov navedejo tudi podatke o anketirancih (število,starost, spol). Hvala.
Pozdravček vsem.
dijakinje SŠFKZ

Alenka Gorjan said

at 4:26 pm on Nov 18, 2012

Pozdravljeni. Zgleda, da smo vsi že pridni ;-).
Prosila bi tiste, ki ne navajate virov, da v skladu z našim dogovorom v odgovore vključite seznam uporabljenih strokovnih virov (avtor = strokovnjak-i z omenjenega področja), da bomo vaše ugotovitve lahko uporabili v zaključni nalogi. V nasprotnem primeru je namreč vaša naloga za nas (razen rezultati anket) neuporabna in s tem vaš trud, ki ste ga vložili v iskanje podatkov/odgovorov zaman :-( ...

Irena Vidmar, ŠC Kranj said

at 10:36 pm on Nov 15, 2012

Aha, dober večer, videti je, da hrati pregledujemo strani:)

You don't have permission to comment on this page.