| 
  • If you are citizen of an European Union member nation, you may not use this service unless you are at least 16 years old.

  • Finally, you can manage your Google Docs, uploads, and email attachments (plus Dropbox and Slack files) in one convenient place. Claim a free account, and in less than 2 minutes, Dokkio (from the makers of PBworks) can automatically organize your content for you.

View
 

Stran z vprašanjem S 1, kjer objavite svoje odgovore

Page history last edited by Gimnazija Krško 8 years, 6 months ago

 


 

S 2, Gimnazija Franca Miklošiča Ljutomer

Odgovor:

 

- Ugotavljanje prisotnost organskih spojin s pomo-jo barvnih reakcij.doc

 


 

S 3, Šolski center Krško Sevnica

Odgovor:

 

Šolska prehrana ne vsebuje dovolj prehranskih vlaknin.docx

 

 


S 4, SŠFKZ Ljubljana

Odgovor: ObjavaSSFKZRazisNal-20121118-S1.pdf

 

 

 


S 5, Dvojezična srednja šola Lendava

Odgovor:

 

Ali je v šolski malici dovolj prehranskih vlaknin, kar doprinaša k zdravemu načinu življenja?
Odgovor:
Po natančnem pregledu šolske malice (na naši šoli dijaki lahko izbiramo med 4 malicami: mesno, brezmesno, med testeninami in hitro hrano) smo ugotovili, da jedilnik vsebuje veliko primernih in dobrih obrokov , ki jih mladi potrebujemo za razvoj. Če je na primer v ponedeljek  naša malica sestavljena tako, da vsebuje malo vlaknin, bo v torek pri malici pred nami hrana rastlinskega izvora, saj v njej najdemo največ prehranskih vlaknin. Naša šolska malica je dobra, saj je raznolika in okusna. Več vlaknin je v brezmesni malici. Vendar količina vlaknin ni vedno zadostna. Referenčne vrednosti za vnos hranil (2004) navajajo orientacijsko vrednost za vnos prehranske vlaknine pri odraslih najmanj 30 g na dan. Po priporočilih prehranskih strokovnjakov je dnevno zaužita količina vlaknine med 20 in 40 g. Glede na sodobni način prehranjevanja večina ljudi uživa hrano, pripravljeno iz predelanih in prečiščenih sestavin, z veliko mesa in sladkarij, zato tega odmerka ni tako lahko doseči. Pri malici imamo na primer vedno samo beli ali polbeli kruh, ki je precej reven z vlakninami. Večkrat bi lahko dobili tudi sadje kot dodatek k malici.

 

Kako prehranske vlaknine vplivajo na indeks telesne mase?
Odgovor: Glede na različne raziskave lahko ugotovimo, da prehranske vlaknine, kljub trditvam o tem, da so popolnoma brez kalorij, vsebujejo nekaj kalorij. Vlaknine so sestavljene iz netopnih ter topnih vlaknin. Te topne vlaknine vsebujejo malo sladkorja, se razgradijo v črevesju, kjer poteka absorpcija hranilnih snovi. Tu se topne molekule deloma razgradijo in naše  telo dobi nekaj kilokalorij (4 kilokalorije na gram topne vlaknine.) Torej tudi vlaknine vplivajo na indeks telesne mase, vendar v zelo majhni meri. Obenem pa vlaknine pomagajo pri uravnavanjem telesne mase, saj pospešujejo prebavo, in/ali vplivajo na zniževanje nivoja holesterola in/ali glukoze v krvi. Prehranska vlaknina deluje kot fiziološka ovira vnosa energije z najmanj tremi mehanizmi: nadomesti hranila in izkoristljive kalorije v hrani; vpliva na povečano žvečenje, kar omeji vnos hrane in pospeši izločanje sline in prebavnih sokov; zmanjša absorpcijo hranil v tankem črevesju. Z vlaknino bogata hrana ima manjšo energijsko vrednost. Torej, če uživamo konstantno količino hrane, ki ima na račun večje vsebnosti vlaknine nižjo energijsko vrednost, vplivamo na zmanjšanje teže. Ker pa ima vlaknina zaradi sposobnosti povečanja volumna in viskoznosti vpliv na občutek sitosti in nasitno vrednost, smo z uživanjem enake količine hrane z nizko energijsko vrednostjo in veliko vsebnostjo vlaknine prej siti. Poleg tega je dokazano, da vlaknina lahko blokira ali omeji absorpcijo makrohranil in s tem pomaga pri kontroli telesne teže. Celo zelo majhne spremembe v absorpciji hranil imajo dolgoročno značilen vpliv na telesno težo. Tudi počasnejše praznjenje želodca je učinek, ki ga pripisujemo uživanju hrane bogate z vlaknino, predvsem z viskozno vlaknino. Upočasnjeno praznjenje želodca poveča občutek polnosti, upočasni absorpcijo glukoze in drugih hranil in tako vpliva na telesno težo.

 

Na kakšne načine lahko prehranske vlaknine dodajamo živilom?

Odgovor: 

Kot funkcionalno vlaknino opredeljujemo izolirano naravno ali sintetično vlaknino, ki jo lahko dodajamo živilom in ima v telesu dokazan pozitiven fiziološki učinek. Med funkcionalno vlaknino spadajo celuloza, lignin, hemiceluloza, pektin, gume, β-glukane, inulin, oligofruktoza, neprebavljivi škrob, hitin (nahaja se v skeletu hrustančnic, npr. rakov), psilium (nahaja se v lupinicah trpotčevih semen) ter fruktooligosaharidi, polidekstroza, polioli in neprebavljivi dekstrini, ki jih uporabljajo kot aditive v proizvodnji živil.

Zaradi velikega oglaševanja o njenem ugod­nem delovanju na naše zdravje, prehranske vlaknine živilska industrija dodaja v množico različnih izdelkov – v jogurte, sladolede in sire, v različne mesne izdelke, slaščice in celo v umetna sladila.

 

Kaj bi predlagali za zdravo šolsko malico?

Odgovor: Za šolsko malico bi predlagali veliko hrane rastlinskega izvora, saj vsebujejo veliko prehranskih vlaknin in vitaminov.
Npr.: na šoli bi lahko naredili solatni bar, z različnimi solatami in s tem povečali vnos vlaknin v naše telo.

Povečali bi izbor kruha: polnozrnati, rženi , ovseni kruh.

 

Jedilnik

 

Dan

Ponedeljek

Torek

Sreda

Četrtek

Petek

Malica

Piščančji zrezek z dušeno zelenjavo

Pleskavica na žaru, džuveč riž, solata

Bograč, vložena zelenjava sok

Mesni tortelini v smetanovi omaki, solata

Riba na žaru, solata

Brezmesna malica

Špinača s sojinim zrezkom

Polnozrnate testenine z zelenjavno omako, solata

Gratinirane testenine s sirovo omako, solata

Bučkini polpeti, ješprenova

solata

Ajdova kaša z gobami, solata

Sadje

Jabolko

Banana

Hruška

Mandarine

Frape

 

 

Viri:

Terezija GOLOB in sod.: Pomen prehranske vlaknine v prehrani človeka, Acta agriculturae Slovenica, 99 210 - 2, september 2012

http://www.aktivni.si/prehrana/za-aktivne/kaj-so-prehranske-vlaknine/

 

Prijeten dan
Peti, David in Attila :D

 

Comments (8)

bic Ljubljana said

at 10:37 am on Nov 22, 2012

Ali bodo dijaki iz Sevnice lahko prispevali k našemu vprašanju!
Lep pozdrav iz Ljubljane,
Alenka Matos

Damjan Erhatič said

at 10:37 am on Nov 22, 2012

Ni prišlo do pomote, naša mentorica za to skupino se je odločila, da bodo raziskovali sladkor v sadju in prisotnost organskih spojin v živilih kjer so vključili tudi vaša vprašanja o vlakninah. Vprašanje nismo spreminjali, prvo je bilo zgolj krovno, ostala pa so bila v pomoč, vsaka šola se je odločila katero je raziskovala.

Irena Vidmar, ŠC Kranj said

at 8:35 pm on Nov 21, 2012

Očitno so Ljutomerčani pripeli dokument pod napačno rubriko.

Irena Vidmar, ŠC Kranj said

at 8:34 pm on Nov 21, 2012

Pri odgovorih naprošamo šole, da navajajo vire. Hvala!

bic Ljubljana said

at 8:24 pm on Nov 21, 2012

Pozdravljeni v Ljutomer,
ali je vaš prispevek o malici to kar ste objavili zgoraj ali je prišlo do pomote??
Lep pozdrav iz Ljubljane
Alenka Matos

Irena Vidmar, ŠC Kranj said

at 7:00 pm on Nov 19, 2012

Pozdravljeni! Dogovorjeno je bilo, da vse šole objavljajo svoje odgovore na raziskovalna vprašanja na wiki strani - brez pripenjanja dokumentov word, pdf, ... Na stran so ti dokumenti lahko dodani kot vzorec, primer, zgled, ....
Iz word kopirajte v beležnico (da odstranite oblikovanje) in nato na wiki stran. Tu potem z wiki orodji oblikujete besedilo po želji. lp

Gabriela Zver said

at 6:45 pm on Nov 8, 2012

Ne, lahko se pa dijaki vseeno ukvarjajo, da jih pač zaposlite. :)

Z vprašanjem se boste drugače ukvarjali v zadnji fazi, ko boste pregledali vse naše odgovore.

Lp, gz

bic Ljubljana said

at 11:32 pm on Oct 9, 2012

Ali na svoje vprašanje ne odgovarjamo??

You don't have permission to comment on this page.