| 
  • If you are citizen of an European Union member nation, you may not use this service unless you are at least 16 years old.

  • Finally, you can manage your Google Docs, uploads, and email attachments (plus Dropbox and Slack files) in one convenient place. Claim a free account, and in less than 2 minutes, Dokkio (from the makers of PBworks) can automatically organize your content for you.

View
 

Raziskovalne naloge

Page history last edited by bic Ljubljana 8 years, 6 months ago

 

 

 



 

5. Raziskovalne naloge, 19.november - 2.december 2012

 

10.,11.teden

Vsaka skupina pripravi povzetek vseh prejetih odgovorov na svoje raziskovalno vprašanje, združenih s svojim znanjem, ki je vključen v raziskovalno nalogo.

 

 

 


 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 


S 2, Gimnazija Franca Miklošiča Ljutomer

Povzetek 

 

Raziskovalna naloga.docx


S 3, Šolski center Krško Sevnica

Povzetek 

 

Raziskovalna naloga

 


S 4, SŠFKZ Ljubljana

Povzetek 

 

Raziskovalna naloga

 

ObjavaSSFKZRazisNal-20121202-S4.pdf

 

 


S 5, Dvojezična srednja šola Lendava

Povzetek

 

Raziskovalna naloga

 

Ines Gaál:

Dandanes veliko mladih poskusi alkohol ali ilegalne droge. Vzrok za to je največkrat družba ali pa ne vejo, kako naj živijo življenje. In ko enkrat poskusijo, se ne morejo odvaditi. Pomoč si poiščejo samo tisti, ki bi se res radi pozdravili. Tisti gredo k zdravniku. Kot vemo, če je dijak pod vplivom alkohola ali drog in pride v šolo, sledi kazen. (To so tudi opisali dijaki iz Ljutomera). Podobna je situacija tudi pri odraslih. Res je, da je takih, ki bi vsak dan uživali alkohol, zelo malo. Ankete so pokazale,da ženske popijejo več alkoholnih pijač kot moški. Za samomor pa se odločajo samo tisti ljudje, ki si ne morejo predstaljati v lastne prihodnosti.

Zato menim, da bi morale biti organizacije, ki bi obiskovale vsako gospodinstvo vsaj enkrat letno, da bi se prepričale,ali je v družini prisoten alkoholizem, saj so prav starši največkrat otrokov vzor.

 

Lucija Hajdinjak in Izabella Zadravec::

Vprašanja, ki so jih šole pripravile za ankete, so si bila na vseh šolah zelo podobna. Glede uživanja alkohola in drog smo lahko opazili, da to počno večinoma dijaki in študentje zaradi zabave in eksperimentiranja. Uživanje alkohola drog se začne tudi zaradi družbe. Alkohol je večkrat prisoten kot droge, pa vendar lahko vidimo, da je alkohol prisoten skoraj pri vseh moških, med tem ko pri ženskah ne. Od ene od šol smo dobili podatek, da so droge večkrat prisotne pri ženskah. Glede samomora je lahko vidno, da ga ljudje storijo zaradi različnih težav, ki jih nikomur ne morejo zaupati in je samomor zanje edini izhod. Od anketirancev jih je veliko priznalo, da so velikokrat depresivni in slabe volje, vendar jih vseeno malo pomisli na samomor.

 

Tatjana Somi:

Ljudem, ki razmišljajo o samomoru, svetujemo predvsem to, da naj ne obupajo, naj ostanejo optimistični, ker je življenje kjub vsemu lepo in da se sčasoma vse uredi. Svetujejo tudi, naj se ljudje pogovarjajo in naj svoje težave in stiske delijo z ljudmi, ki jim zaupajo ali pa se naj obrnejo na strokovnjake.

Danes živimo v družbi, ki nam ponuja številne možnosti pomoči. V težavah se lahko obrnemo na psihologe, psihiatre in druge svetovalne delavce. Vendar pa je število ljudi, ki se poslužujejo takšnih pomoči, še zmeraj majhno. Menimo, da je to posledica zaprtosti naše družbe. Še zmeraj se nismo pripravljeni pogovarjati o svojih težavah z ljudmi, ki jih ne poznamo in smo nekako mnenja, da lahko vse težave rešimo sami. Vendar ni zmeraj tako. Ko ljudje ne vidijo več rešitve iz težav, se pogosto zatekajo v alkohol, pa tudi v droge.

Zdravljenje največkrat opravijo mlajši, saj jih imajo institucije z dovoljenjem staršev možnost zadržati, medtem ko starejših ne morejo v nič prisiliti.

Mladi vidijo rešitev k zmanjšanju omenjene problematike v pogovoru, svetovanju ter nagovarjanju mladostnikov k pogostejšim pogovorom s starši, prijatelji ter drugimi osebami, ki jim zaupajo. Slednje so odrasli navedli kot najbolj učinkovito strategijo k zmanjševanju omenjene problematike.

 

Nasveti ljudem, ki razmišljajo o samomoru (povzeto po GFML):

 

Svet je velik. Naj počakajo in še enkrat premislijo. Naj ga ne storijo, ker je življenje samo eno. Pomisli: nekdo te ima rad in mu ni vseeno zate.

Ozrite se okrog sebe, dobro premislite, da ni vse črno, da se da živeti. Dvakrat premisli pred dejanjem. Poišči nekaj optimizma.

Poiščite pomoč, pogovorite se s kom. Po dežjue vedno posije sonce. Kljub velikim težavam je potrebno vztrajati, čeprav se včasih zdi, da drugega izhoda ni. Še enkrat premislite, kaj počnete.

Obrnite se na osebo, ki ji zaupate. Nikoli ne smete obupati!

Pogovarjajte se čim več, saj vam bo lažje. Ne gledte na življenje s slabe strani, temveč v življenju najdite tudi dobre.

Za vsako težavo se najde rešitev.

Slab konec ne obstaja, če je slab, ni konec.

 

 

Rebeka Šabjan:

Iz raziskav je razvidno, da se k alkoholu, drogam in samomoru zatekajo ljudje, ki ne vidijo izhoda iz svojih vsakdanjih težav, nimajo se s kom pogovoriti o svojih težavah, v slabšem primeru se sramujejo svojih težav, živijo v prepričanju, da na svetu obstaja le zlo, nimajo vere vase in dvomijo o svojih sposobnostih, zmožnostih.

V drogah, alkoholu in samomoru vidijo izhod, možnost pobega. Težava je v tem, da se ne upajo spopasti s težavami.

Vso svojo energijo porabijo za iskanje izhodov, namesto da bi s to energijo iskali rešitev.

 

 

 


 

 

 

 

 

 

 

S 1, BIC Živilska šola Ljubljana

Povzetek 

 

Ali je v šolski malici dovolj prehranskih vlaknin, kar doprinaša k zdravemu načinu življenja?

SŠFKZ: Na kratko in zelo jasno so predstavili, zakaj je dobro, da imamo v vsakdanji prehrani in s tem tudi v šolski malici prehranske vlaknine.

Prehranske vlaknine ali balastne snovi se v človeškem organizmu počasi razgradijo - topne vlaknine oz. se ne razgradijo -  netopne vlaknine.  Razgradijo jih bakterije v debelem črevesu.  

Pri uživanju hrane in med prebavni procesom nam prehranske vlaknine pomagajo oblikovati gmoto hrane, ki počasi drsi po prebavni cevi, upočasnijo praznjenje želodca, pospešujejo prebavo, upočasnijo vsrkavanje hranilnih snovi skozi črevesno sluznico, čistijo in blagodejno vplivajo na sluznico prebavnega trakta. V črevesju znižujejo tudi pH vrednost in predstavljajo substrat za mikroorganizme, v črevesu vežejo škodljive snovi. Dnevno naj bi telesu zagotovili od 30g  do 50g prehranskih vlaknin. Ker vlaknine vsrkavajo tekočine, je potrebno vsak dan spiti tudi 6 do 8 velikih kozarcev vode. Nekatere prehranske vlaknine lahko še dodatno upočasnijo potovanje kašaste gmote hrane po prebavilih, ker želirajo in organizmu odvzamejo tekočino. Zato tudi ne smemo pretiravati pri uživanju prehranskih vlaknin.Uživanje primerne kolićine vlaknin naj bi zaviralo nastanek mnogoih bolezni in fukcijskih motenj.

LENDAVA: dijaki so po natančnem pregledu šolske malice (na šoli lahko dijaki izbirajo med 4 malicami: mesno, brezmesno, med testeninami in hitro hrano) ugotovili, da jedilnik vsebuje veliko primernih in dobrih obrokov, ki jih mladi potrebujemo za razvoj. Njihova malica je dobra, saj je raznolika in okusn. Več vlaknin je v brezmesni malici. Vendar količina vlaknin ni vedno zadostna. Po priporočilih prehranskih strokovnjakov je dnevno zaužita količina vlaknine med 20 in 40g. glede na sodobni način prehranjevanja večina ljudi uživa harno, pripravljeno iz predelanih in prečiščenih sestavin, z veliko mesa in sladkarij, zato tega odmerka ni tako lahko doseči. Večkrat bi lahko dobili tudi sadje kot dodatek k malici.

Gimnazija Franca Miklošiča Ljutomer: /

BIC LJUBLJANA-ŽIVILSKA ŠOLA:

Šolska kuhinja kuha v duhu zdrave prehrane , tako, da so obroki obogateni s prehranskimi vlakninami z manj soli in tehniko cvrenja so opustili. Zato mi pogrešamo pomfri in ocvrte zrezke. Samo krofe imamo za pusta,Malica je za vse okuse, mesne in vegi, topla-kuhana ali hladna kot sendvič. Vedno se pri malici ponuja sadje in čaj  kot napitek. Naši peki vsako jutro poskrbijo, da imamo pestro izbiro kruha, pekovskega peciva in da nam diši, ko pridemo v šolo. Slaščičarji pa poskrbijo, da nam glukoza v krvi ne pade na minimum.

Pri pregledu štirih dnevnih jedilnikov v treh tednih, ki se ponujajo dijakom smo  ugotovili, da z enim obrokom (v tem primeru šolska malica) ne zadostimo dnevnih potreb po prehranskih vlakninah. Naša malica vsebuje od 17 g do 24 g odvisno od tipa malice. Priporočamo, da dijaki primanjklaj zapolnijo s sadjem in zelenjavo v popoldanskem času.

Kako prehranske vlaknine vplivajo na index telesne mase?

SŠFKZ: vlaknine neposredno ne vplivajo na index telesne mase, pač pa nam pomagajo pri vzdrževanju optimalne telesne teže. Vlaknine nam dajejo občutek sitosti – hitreje se počutimo polne, poleg tega pa pojemo še manj kalorij. Vplivajo tudi na samo prebavo. Dandanes se večina mladostnikov nezdravo prehranjuje in namesto sadja in zelenjave raje posežejo po hitri hrani in sladkarijah, ki vsebujejo le malo vlaknin. Zato je tudi veliko mladostnikov s prekomerno telesno težo in nezdravim načinom prehranjevanja

LENDAVA: prehranske vlaknine, kljub trditvam o tem, da so popolnoma brez kalorij, vsebujejo nekaj kalorij. Torej tudi vlaknine vplivajo na index telesne mase, saj pospešujejo prebavo in/ali vplivajo na zniževanje nivoja holesterola in/ali glukoze v krvi. Z vlaknino bogata hrana ima manjšo energijsko vrednost.

Gimnazija Franca Miklošiča Ljutomer: /

BIC LJUBLJANA-ŽIVILSKA ŠOLA: Imajo nizko energijsko vrednost in nam lahko vzdržujejo priporočeno telesno maso zato nekomu, ki ima previsoko težo, priporočamo hrano s prehranskimi vlakninami npr. polnozrnat kruh, musli, kislo zelje, sadje, zelenjava, polnovredne žitarice…

 

Na kakšne načine lahko prehranske vlaknine dodajamo živilom?

SŠFKZ: vlaknine lahko dodajamo s prehranskimi dopolnili, kot so tablete, kapsule in tekoči pripravki. Sicer pa nekatera živila že sama po sebi vsebujejo veliko vlaknin kot so žitarice, sadje, zelenjava, oreščki in semena. V zadnje času so zelo popularni tekoči pripravki, kot sta herbalife ali nupo. Tega se poslužuje vse več ljudi, ker nimajo časa, da bi si privoščili obrok, s katerim bi zaužili vse kar naše telo potrebuje.

LENDAVA: kot funkcionalno vlaknino opredeljujemo izolirano naravno ali sintetično vlaknino, ki jo lahko dodajamo živilom in ima v telesu dokazan pozitiven fiziološki učinek. Zaradi velikega oglaševanja o njenem ugodnem delovanju na naše zdravje, prehranske vlaknine živilska industrija dodaja v množico različnih izdelkov.

Gimnazija Franca Miklošiča Ljutomer: /

BIC LJUBLJANA-ŽIVILSKA ŠOLA: Prehranske vlaknine se lahko dodajajo živilom v industriji zato, da izboljšajo neko predvsem tehnološko in tudi prehransko lastnost izdelka. Na deklaraciji prehranskega izdelka se mora oznaćiti. kot dodatek  (  Inulin - pri jogurtu )  Hitri pripravki v tekoči ali praškasti obliki, ki pa vsebujejo vse potrebne hranilne snovi v priporočenih dnevnih količinah, pa imenujemo funkcionalna živila in služijo kot obrok.

Kaj bi predlagali za zdravo šolsko malico?

SŠFKZ: dijaki predlagajo več zelenjave in sadja. Predlagali so tudi, da se jedilnik sestavlja tudi glede na količino priporočenih vlaknin v obroku in ne samo glede na energetsko vrednost. Primer zdrave malice bi bil 30g polnozrnatega mislija z mlekom in jabolko.

LENDAVA: predlagali bi veliko hrane rastlinskega izvora, saj vsebujejo veliko prehranskih vlaknin in vitaminov.

Gimnazija Franca Miklošiča Ljutomer: /

BIC LJUBLJANA-ŽIVILSKA ŠOLA: Predlagali bi veliko zelenjave, ker ima veliko vitaminov in mineralov, kateri so pomembni za človeško telo. Poleg zelenjave bi predlagali tudi ribe, ker vsebuje veliko beljakovin, katere so pomembne za razvoj. Ne pozabimo, da imajo stročnice tudi veliko  beljakovin. Predlagali bi tud polnozrnate  testenine, kruh,sladice, ker nam dajo energijo. Čips in kokice pa lahko zamenjamo  z oreščki ali s suhim sadjem.

 

Ali je v šolski malici dovolj prehranskih vlaknin, kar doprinaša k zdravemu načinu življenja?

SŠFKZ: Na kratko in zelo jasno so predstavili, zakaj je dobro, da imamo v vsakdanji prehrani in s tem tudi v šolski malici prehranske vlaknine.

Prehranske vlaknine ali balastne snovi se v človeškem organizmu počasi razgradijo - topne vlaknine oz. se ne razgradijo -  netopne vlaknine.  Razgradijo jih bakterije v debelem črevesu.  

Pri uživanju hrane in med prebavni procesom nam prehranske vlaknine pomagajo oblikovati gmoto hrane, ki počasi drsi po prebavni cevi, upočasnijo praznjenje želodca, pospešujejo prebavo, upočasnijo vsrkavanje hranilnih snovi skozi črevesno sluznico, čistijo in blagodejno vplivajo na sluznico prebavnega trakta. V črevesju znižujejo tudi pH vrednost in predstavljajo substrat za mikroorganizme, v črevesu vežejo škodljive snovi. Dnevno naj bi telesu zagotovili od 30g  do 50g prehranskih vlaknin. Ker vlaknine vsrkavajo tekočine, je potrebno vsak dan spiti tudi 6 do 8 velikih kozarcev vode. Nekatere prehranske vlaknine lahko še dodatno upočasnijo potovanje kašaste gmote hrane po prebavilih, ker želirajo in organizmu odvzamejo tekočino. Zato tudi ne smemo pretiravati pri uživanju prehranskih vlaknin.Uživanje primerne kolićine vlaknin naj bi zaviralo nastanek mnogoih bolezni in fukcijskih motenj.

LENDAVA: dijaki so po natančnem pregledu šolske malice (na šoli lahko dijaki izbirajo med 4 malicami: mesno, brezmesno, med testeninami in hitro hrano) ugotovili, da jedilnik vsebuje veliko primernih in dobrih obrokov, ki jih mladi potrebujemo za razvoj. Njihova malica je dobra, saj je raznolika in okusn. Več vlaknin je v brezmesni malici. Vendar količina vlaknin ni vedno zadostna. Po priporočilih prehranskih strokovnjakov je dnevno zaužita količina vlaknine med 20 in 40g. glede na sodobni način prehranjevanja večina ljudi uživa harno, pripravljeno iz predelanih in prečiščenih sestavin, z veliko mesa in sladkarij, zato tega odmerka ni tako lahko doseči. Večkrat bi lahko dobili tudi sadje kot dodatek k malici.

Gimnazija Franca Miklošiča Ljutomer: /

BIC LJUBLJANA-ŽIVILSKA ŠOLA:

Šolska kuhinja kuha v duhu zdrave prehrane , tako, da so obroki obogateni s prehranskimi vlakninami z manj soli in tehniko cvrenja so opustili. Zato mi pogrešamo pomfri in ocvrte zrezke. Samo krofe imamo za pusta,Malica je za vse okuse, mesne in vegi, topla-kuhana ali hladna kot sendvič. Vedno se pri malici ponuja sadje in čaj  kot napitek. Naši peki vsako jutro poskrbijo, da imamo pestro izbiro kruha, pekovskega peciva in da nam diši, ko pridemo v šolo. Slaščičarji pa poskrbijo, da nam glukoza v krvi ne pade na minimum.

Pri pregledu štirih dnevnih jedilnikov v treh tednih, ki se ponujajo dijakom smo  ugotovili, da z enim obrokom (v tem primeru šolska malica) ne zadostimo dnevnih potreb po prehranskih vlakninah. Naša malica vsebuje od 17 g do 24 g odvisno od tipa malice. Priporočamo, da dijaki primanjklaj zapolnijo s sadjem in zelenjavo v popoldanskem času.

Kako prehranske vlaknine vplivajo na index telesne mase?

SŠFKZ: vlaknine neposredno ne vplivajo na index telesne mase, pač pa nam pomagajo pri vzdrževanju optimalne telesne teže. Vlaknine nam dajejo občutek sitosti – hitreje se počutimo polne, poleg tega pa pojemo še manj kalorij. Vplivajo tudi na samo prebavo. Dandanes se večina mladostnikov nezdravo prehranjuje in namesto sadja in zelenjave raje posežejo po hitri hrani in sladkarijah, ki vsebujejo le malo vlaknin. Zato je tudi veliko mladostnikov s prekomerno telesno težo in nezdravim načinom prehranjevanja

LENDAVA: prehranske vlaknine, kljub trditvam o tem, da so popolnoma brez kalorij, vsebujejo nekaj kalorij. Torej tudi vlaknine vplivajo na index telesne mase, saj pospešujejo prebavo in/ali vplivajo na zniževanje nivoja holesterola in/ali glukoze v krvi. Z vlaknino bogata hrana ima manjšo energijsko vrednost.

Gimnazija Franca Miklošiča Ljutomer: /

BIC LJUBLJANA-ŽIVILSKA ŠOLA: Imajo nizko energijsko vrednost in nam lahko vzdržujejo priporočeno telesno maso zato nekomu, ki ima previsoko težo, priporočamo hrano s prehranskimi vlakninami npr. polnozrnat kruh, musli, kislo zelje, sadje, zelenjava, polnovredne žitarice…

 

Na kakšne načine lahko prehranske vlaknine dodajamo živilom?

SŠFKZ: vlaknine lahko dodajamo s prehranskimi dopolnili, kot so tablete, kapsule in tekoči pripravki. Sicer pa nekatera živila že sama po sebi vsebujejo veliko vlaknin kot so žitarice, sadje, zelenjava, oreščki in semena. V zadnje času so zelo popularni tekoči pripravki, kot sta herbalife ali nupo. Tega se poslužuje vse več ljudi, ker nimajo časa, da bi si privoščili obrok, s katerim bi zaužili vse kar naše telo potrebuje.

LENDAVA: kot funkcionalno vlaknino opredeljujemo izolirano naravno ali sintetično vlaknino, ki jo lahko dodajamo živilom in ima v telesu dokazan pozitiven fiziološki učinek. Zaradi velikega oglaševanja o njenem ugodnem delovanju na naše zdravje, prehranske vlaknine živilska industrija dodaja v množico različnih izdelkov.

Gimnazija Franca Miklošiča Ljutomer: /

BIC LJUBLJANA-ŽIVILSKA ŠOLA: Prehranske vlaknine se lahko dodajajo živilom v industriji zato, da izboljšajo neko predvsem tehnološko in tudi prehransko lastnost izdelka. Na deklaraciji prehranskega izdelka se mora oznaćiti. kot dodatek  (  Inulin - pri jogurtu )  Hitri pripravki v tekoči ali praškasti obliki, ki pa vsebujejo vse potrebne hranilne snovi v priporočenih dnevnih količinah, pa imenujemo funkcionalna živila in služijo kot obrok.

Kaj bi predlagali za zdravo šolsko malico?

SŠFKZ: dijaki predlagajo več zelenjave in sadja. Predlagali so tudi, da se jedilnik sestavlja tudi glede na količino priporočenih vlaknin v obroku in ne samo glede na energetsko vrednost. Primer zdrave malice bi bil 30g polnozrnatega mislija z mlekom in jabolko.

LENDAVA: predlagali bi veliko hrane rastlinskega izvora, saj vsebujejo veliko prehranskih vlaknin in vitaminov.

Gimnazija Franca Miklošiča Ljutomer: /

BIC LJUBLJANA-ŽIVILSKA ŠOLA: Predlagali bi veliko zelenjave, ker ima veliko vitaminov in mineralov, kateri so pomembni za človeško telo. Poleg zelenjave bi predlagali tudi ribe, ker vsebuje veliko beljakovin, katere so pomembne za razvoj. Ne pozabimo, da imajo stročnice tudi veliko  beljakovin. Predlagali bi tud polnozrnate  testenine, kruh,sladice, ker nam dajo energijo. Čips in kokice pa lahko zamenjamo  z oreščki ali s suhim sadjem.

 

Lep pozdrav iz Ljubljane

 

Comments (2)

Irena Vidmar, ŠC Kranj said

at 1:37 pm on Nov 29, 2012

Šole Krško-Sevnica ne čakamo več. Lp

Irena Vidmar, ŠC Kranj said

at 12:13 pm on Nov 29, 2012

Pozdravljeni! Verjetno nekateri že sestavljate poročila, drugi pa še čakate, da bodo vse šole opravile svoje delo. Upam, da nam hitro odgovorijo ali naj jih čakamo ali ne. Prenekateri odgovori pa so zelo izčrpni. LP I.

You don't have permission to comment on this page.